Biškek, 1. dan EN

Biškek, mesto različnih ras, nizko grajeno z pravokotnimi avenijami, neomejenim številom dreves in prijaznimi ljudmi, me je pričakalo z izjemno nizkimi -22 stopinjami. Pot od Ljubljane preko Istanbula do Biškeka je bila presenetljiva zaradi pripravljanja predstavitev za Kyrgyz IT forum, dopolnjena z odlično turško letalsko hrano in nekoliko manj prijetno več kot uro dolgo vrsto za pridobitev vize in iskanjem prtljage, s pomočjo ročno artikulirane ruščine.

Kirgizstan je ...

BishkekDay1-1.jpg BishkekDay1-2.jpg BishkekDay1-3.jpg BishkekDay2-1.jpg BishkekDay2-2.jpg BishkekDay2-3.jpg BishkekDay2-4.jpg BishkekDay2-5.jpg BishkekDay2-6.jpg BishkekDay2-7.jpg

... malo znana država na presečišču pomembne trgovske poti med Kitajsko in Kazahstanom ter Rusijo s 5 milijoni prebivalcev iz kar 8 večjih etničnih skupin od skupno nekaj več kot 80tih. Je nekakšen konglomerat kitajske, turške in ruske kulture s temu primerno odlično kulinarično ponudbo.

Dan sem preživel v družbi ekipe Civilne iniciative za ureditev Interneta in gostitelja, omrežnega administratorja in razvijalca, Alekseia Bebinov-ega, jim predstavil filozofijo in tehnične rešitve wlan slovenija, se podučil o življenju v Kirgizistanu, užival ob odličnem kosilu z Uygurskimi specialitetami, pripravi predavanj za prihajajoče dni, flashanju routerjev in večerji v korejski restavraciji z več različnimi vrstami mesa.

Interneta infrastruktura v državi je močno omejena na večja mesta, kjer je na voljo predvsem dostop preko ADSL ali LAN povezave za last-mile. ADSL centrale so večinoma v lasti Kyrgyz Telekom-a, ki ima infrastrukturni monopol, za dostop pa ponavadi ne uporabljajo telefonskih paric ampak še dodatne izključno za ADSL. Povezava med lokalnimi vozlišči in Internetnimi ponudniki je povečini optična.

Uporaba Interneta med populacijo še ni razširjena, saj ni cenovno dostopen, infrastruktura ni vedno na voljo in pa obstaja pomanjkanje lokalnih Internetnih storitev, saj večina populacije ni vešča angleščine. Vse večji del populacije pa vseeno vlaga v računalniško opremo, ki pa je povečini ne uporabljajo za spletne storitve, kar nam je dandanes težko predstavljivo.

V prihodnjih dneh bom predstavljal delovanje wlan slovenija, naše dobre prakse in navduševal ljudi nad brezžičnimi omrežji ter jih opogumil, da lahko sami gradijo svoja brezžična omrežja ter od države zahtevajo liberalizacijo WiFi spektra. Trenutno je uporaba brezžičnih naprav dovoljena samo v objektih, brez omejitve oddajne moči, kar vsekakor predstavlja problem, nenazadnje tudi na zdravstveni ravni.

wlan slovenija stališče bom predstavil jutri na tiskovni konferenci in predvidoma študentom turške univerze v Biškeku, mogoče pa se tudi sestal s kakšnim radioamaterjem, obenem pa poizkušal napraviti še nekaj več fotografij.