Sodelovanje pri pripravi novega področnega zakona o telekomunikacijah

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v okviru priprave področnega zakona o elektronskih komunikacijah pozvalo zainteresirano javnost za predložitev predlogov. V wlan slovenija omrežju smo se odzvali in posredovali naš predlog potrebnih sprememb trenutnega zakona. V petek, 15. julija 2011, pa smo se tudi udeležili posveta v prostorih Direktorata za informacijsko družbo, kjer smo vsi, ki smo posredovali predloge, skupaj z predstavniki ministrstva, šli preko predlogov in razlag s strani predstavnikov ministrstva. Tega posveta so se tako udeležili predstavniki operaterjev telekomunikacij, APEKa, Gospodarske zbornice Slovenije, Slovenske oglaševalske zbornice in še nekateri drugi.

Pri tem se je pokazalo, kako so nekatera področja res specifična in so res koristne informacije s strani "uporabnikov" zakona. Medtem ko drugje pa se vidi navzkrižje interesov in je težavno najti rešitev, ki bi zadovoljila vse. Recimo operaterji si želijo čimvečjih dobičkov, s tem bi bili tudi pripravljeni oziroma se bi jim splačalo vlagati v nadaljnjo infrastrukturo, medtem ko se s cenami seveda ne sme pretiravati, saj si želimo, da bi bila povezljivost v Interneta ja čimbolj cenovno dostopna vsem. Potem kako spodbuditi aktivacijo velikega števila obstoječih pripravljenih optičnih priključkov.

Prav tako se je izkazalo, da obstaja nerazumevanje termina net neutrality (nevtralnost omrežij) in s tem tudi problematike okoli tega. Do sedaj smo bili navajeni, da plačujemo povezljivost v Internet enako, ne glede na to, katero storitev uporabljamo (elektronsko pošto, spletne strani, Skype ...) in tudi dostop do različnih spletnih strani je stal enako (oziroma je bil neodvisen od samega dostopa, ampak le od količine prenesenih podatkov, časa trajanja povezave oziroma hitrost povezave, odvisno pač od modela trženja). Tako se plačuje le povezljivost, ne pa tudi različnih oblik prometa. Do sedaj so torej omrežja bila (in na srečo še so) nevtralna glede na promet in storitve, ki se po njih prenašajo. Sedaj pa so se nekateri spomnili, da bi lahko umetno ustvarili nov trg in s tem dobičke, če bi začeli različno zaračunavati za razne storitve in razne dostope do spletnih strani. Tako bi recimo dostop do Googla bil dražji kot do konkurenčnega Binga. Ali kaj podobnega. S tem omrežja več ne bi bila nevtralna, ampak bi bila povezana z določenimi ponudniki, omogočala različne storitve za različne cene in podobno.

Nekateri vidimo (tako tudi v wlan slovenija omrežju) kaj takšnega kot korak nazaj, saj je ravno nevtralnost omrežij omogočila in spodbujala dosedanjo inovativnost in pestrost vsebin in storitev, ki smo jih navajeni pri Internetu. Trenutno lahko vsakdo enakovredno drugim postavi novo storitev oziroma ponudi vsebine in vsi lahko enakovredno dostopajo do njih. S tem se spodbuja selekcija storitev in vsebin predvsem na podlagi kvalitete, inovativnosti in uporabnosti, ne pa recimo tega, da je neka storitev slučajno v partnerskem odnosu z vašim Internetnim ponudnikom.

Tako se je debata na to temo na posvetu razdelila v dva pola. Predstavniki ministrstva, APEKa in wlan slovenija smo stali za stališčem, da bi bilo potrebno zahtevo po nevtralnosti omrežij vnesti v zakon, medtem ko so predstavniki Internetnih ponudnikov bili proti temu, kar je nekako razumljivo, saj bi jim morebitna ne-nevtralnost omogočala kvečjemu dobičke in si želijo ohraniti proste roke glede tega. Po drugi strani pa se je tudi izkazalo nerazumevanje, kaj točno je tisto najbolj problematično, saj so operaterji predvsem izpostavili strah, da potem ne bodo smeli omejevati uporabnikov, ki svoje povezave (recimo v mobilnih omrežjih) pretirano obremenjujejo. Seveda pri tem gre za drugačno obliko ne-nevtralnosti, ki pa ni tako sporna (dokler takšnemu uporabniku recimo omejijo hitrost prenosa za vse oblike prenosa enako, ne pa da favorizirajo nekatere storitve).

Sproščen frekvenčni pas analogne TV bo namenjen LTE, na EU nivoju, in žal ne WiFi omrežjem, se pa iščejo novi spektri za le-te. Skrajšati čas hranjenja prometnih podatkov uporabnikov Interneta verjetno tudi ne bo možno. Se bo pa EU direktivi uzakonilo obvezna opt-in uporaba (torej potrditev pred uporabo) cookiejev (piškotkov), ki jih uporabljajo spletne oglaševalske mreže, da sledijo uporabnikom in se učijo o njihovih navadah, ter jim s tem prikazujejo bolj relevantne spletne oglase. Torej, po novem, v kolikor bo oglaševalska mreža želela slediti uporabnikom, bo morala za to vnaprej pridobiti njihovo potrditev.

Nasplošno je bil občutek na posvetu konstruktiven in je izgledalo, kot da se nekatere stvari bodo premaknile na boljše in naprej. Sigurno so pri tem odigrali veliko vlogo predstavniki ministrstva, sploh že s tem, da so pozvali k predlogom in odprli debato na temo tega zakona, pa tudi s svojo izbiro prioritet. Lep primer odprtega delovanja. Hkrati pa se je v nekaterih primerih vseeno pokazalo, da bi mogoče bil koristen kakšen mediator med predstavniki ministrstva in operaterji, saj je izgledalo, kot da kdaj pa kdaj govorijo eden mimo drugega in se ne slišijo, ko bi se lahko vseeno našla rešitev, ki bi zadoščala obojim, kar je puščalo predvsem operaterje nezadovoljne.